Prenos informacij

Prenos informacij je dejanje premikanja ali posredovanja informacij prek komunikacijskega omrežja ali z ene točke na drugo. V kontekstu Uredbe TTPA se nanaša na tehnični proces, s katerim spletne platforme in posredniške storitve omogočajo, da podatki, vsebina ali komunikacije – vključno s političnim oglaševanjem – dosežejo uporabnike, ne da bi nujno izvajale nadzor nad samo vsebino.

Pravna podlaga

Koncept prenosa informacij je temeljnega pomena za izjeme glede odgovornosti posredniških storitev v skladu s pravom EU, ki so ohranjene v Aktu o digitalnih storitvah:

»Posredniška storitev, ki sestoji iz prenosa informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali zagotavljanja dostopa do komunikacijskega omrežja.«

— člen 3, Uredba (EU) 2022/2065 (Akt o digitalnih storitvah)

Čeprav Uredba TTPA (EU 2024/900) izrecno ne opredeljuje »prenosa informacij«, temelji na uveljavljenem okviru odgovornosti posredniških storitev, ki razlikuje med samim tehničnim dejanjem prenosa vsebine in dejanjem objavljanja ali razširjanja vsebine z vključenimi uredniškimi ali poslovnimi odločitvami.

Zakaj je pomembno

Razumevanje prenosa informacij je ključnega pomena za določitev, kdaj se platforma ali ponudnik storitev šteje za »ponudnika storitev političnega oglaševanja« v skladu z Uredbo TTPA. Vsi tehnični prenosi politične vsebine ne sprožijo obveznosti preglednosti in ciljnega usmerjanja – samo tiste storitve, ki aktivno postavljajo, objavljajo, dostavljajo ali razširjajo politično oglaševanje na zahtevo in za plačilo.

Za podjetja in platforme ta razlikovanje vpliva na to, ali morajo izpolnjevati obveznosti označevanja, obvestil o preglednosti in vodenja evidenc v skladu z Uredbo TTPA. Storitve, ki zgolj zagotavljajo tehnično infrastrukturo za prenos podatkov (kot so ponudniki gostovanja, storitve v oblaku ali ponudniki internetnih storitev), se na splošno ne štejejo za ponudnike storitev političnega oglaševanja, tudi če politični oglasi prehajajo skozi njihove sisteme.

Za volivce in državljane prepoznavanje vloge prenosa informacij pomaga pojasniti, kateri akterji v ekosistemu spletnega oglaševanja so odgovorni za zagotavljanje preglednosti. Poudarja, da odgovornost za politično oglaševanje nosijo tisti, ki sprejemajo odločitve o postavitvi in razširjanju, ne pa vsak tehnični posrednik v verigi.

Ključne točke

Prenos informacij se nanaša na tehnično dejanje posredovanja podatkov ali vsebine prek omrežij, ne da bi nujno nadzorovali ali odločali o tej vsebini.
Sam tehnični prenos ne naredi ponudnika storitev samodejno »ponudnika storitev političnega oglaševanja« v skladu z Uredbo TTPA.
Posredniške storitve, ki samo prenašajo informacije, na splošno uživajo izjeme glede odgovornosti, pod pogojem, da ne začnejo prenosa, ne izberejo prejemnikov ali ne spremenijo vsebine.
Pomožne storitve, kot so spletno gostovanje, računalništvo v oblaku ali omrežna infrastruktura, so običajno izvzete iz obveznosti po Uredbi TTPA, kadar služijo samo kot temeljna infrastruktura.
Aktivno razširjanje ali objavljanje – kjer platforma odloči prikazati, promovirati ali dostaviti vsebino javnosti – presega sam prenos in lahko sproži obveznosti po Uredbi TTPA.
Razlikovanje med prenosom in razširjanjem je bistvenega pomena za določitev obveznosti skladnosti tako v skladu z Uredbo TTPA kot Aktom o digitalnih storitvah.

Prenos informacij v primerjavi z razširjanjem javnosti

Prenos informacij je tehnični proces premikanja podatkov prek omrežij, medtem ko razširjanje javnosti vključuje omogočanje dostopa do vsebine potencialno neomejenemu občinstvu, pogosto z uredniškimi ali algoritemskimi odločitvami. Ponudnik gostovanja v oblaku lahko prenaša podatke za spletno stran politične stranke, vendar stranka sama razširja vsebino z njeno objavo na spletu.

V skladu z Uredbo TTPA se samo storitve, ki razširjajo ali objavljajo politično oglaševanje – ne tiste, ki ga zgolj prenašajo – običajno štejejo za ponudnike storitev političnega oglaševanja in so predmet obveznosti preglednosti. To razlikovanje ščiti zgolj tehnične posrednike pred regulativnimi obveznostmi, hkrati pa zagotavlja odgovornost tistih, ki aktivno postavljajo ali promovira politično vsebino.

Sorodni izrazi

Ponudnik storitev političnega oglaševanja
Založnik
Razširjanje javnosti
Posredniška storitev
Pomožne storitve
Storitev gostovanja
Politično oglaševanje
Naročnik
Spletna platforma
Notranja dejavnost

Da. Kot uredba EU je TTPA neposredno uporabna v vseh državah članicah brez potrebe po nacionalnem prenosu. Države članice morajo le določiti organe in kazni.

Zahteve glede preglednosti zagotavljajo, da vsi politični akterji delujejo po enakih pravilih. Volivci lahko vidijo, kdo razpolaga s sredstvi in kako se ta uporabljajo, kar podpira pošteno konkurenco.

Preglednost gradi zaupanje z dokazovanjem volilcem, da politični akterji delujejo odprto. Skrito financiranje ali ciljanje spodkopava zaupanje v demokratične procese.

Z zahtevo po jasni označitvi in dostopnih informacijah o preglednosti TTPA pomaga ljudem prepoznati politično oglaševanje in razumeti, kdo jih poskuša vplivati.

Mladi ljudje še ne morejo voliti, vendar so lahko tarča vplivanja na prihodnje vedenje ali manipuliranja družinskih članov. Prepoved ščiti mladoletnike pred politično izkoriščanjem.

Politično oglaševanje vključuje vsako plačano sporočilo, ki promovira političnega akterja, vpliva na volilno vedenje, vpliva na izid volitev ali referendumov ali vpliva na zakonodajne ali regulativne procese. Vključuje tudi vsako oglaševanje v imenu ali za račun političnega akterja.

Ne. TTPA ne vpliva na nacionalne predpise o vsebini političnih oglasov, financiranju kampanj, volilnih obdobjih ali splošnih prepovedih političnega oglaševanja. K obstoječim nacionalnim zakonom dodaja zahteve glede preglednosti.

Uradno ime je Uredba (EU) 2024/900 Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in ciljanju političnega oglaševanja. Objavljena je bila 20. marca 2024.