Vratar

Vratar je ponudnik velike digitalne platforme, ki ga Evropska komisija določi na podlagi Akta o digitalnih trgih (DMA) zaradi njegovega pomembnega vpliva na notranji trg, njegove vloge kot pomembnega vstopnega mesta za poslovne uporabnike za dostop do končnih uporabnikov in njegovega utrjenega in trajnega položaja. Vratarji morajo upoštevati stroga pravila za zagotovitev konkurenčnih in poštenih digitalnih trgov v EU.

Pravna podlaga

"Podjetje, ki zagotavlja temeljne platformne storitve in izpolnjuje tri merila: (1) pomemben vpliv na notranji trg, (2) deluje kot pomembno vstopno mesto za poslovne uporabnike za dostop do končnih uporabnikov, (3) uživa utrjen in trajen položaj (ali bo to predvidoma v prihodnosti). Določi ga Komisija."

— Člen 3, Uredba (EU) 2022/1925 (Akt o digitalnih trgih)

Zakaj je pomembno

Vratarji so največje in najvplivnejše digitalne platforme v Evropi—podjetja, kot so Google, Meta, Apple, Amazon in Microsoft. Zaradi svoje velikosti in osrednje vloge pri tem, kako ljudje dostopajo do informacij in storitev na spletu, lahko oblikujejo celotne trge in določajo, ali bodo manjša podjetja uspešna ali ne. Določitev DMA prinaša pomembne pravne obveznosti, namenjene preprečevanju zlorabe tržne moči teh platform.

Za podjetja, ki oglašujejo na spletu, vključno s tistimi, ki izvajajo politično oglaševalske kampanje, so platforme vratarjev pogosto neizogibni kanali za doseganje občinstva. Zato DMA nalaga obveznosti, kot so prepoved samopreferenčnosti, zahteva po interoperabilnosti in zagotavljanje, da lahko poslovni uporabniki dostopajo do svojih lastnih podatkov. Posebej za politično oglaševanje so vratarji, določeni kot zelo velike spletne platforme (VLOP) na podlagi Akta o digitalnih storitvah, podvrženi dodatnim zahtevam glede preglednosti in zmanjševanja tveganj, zlasti v zvezi z volitvami.

Razumevanje statusa vratarja pomaga podjetjem in političnim subjektom vedeti, katere platforme so pod najstrožjim nadzorom EU in katere obveznosti veljajo za njihove oglaševalske dejavnosti. To tudi pojasnjuje, zakaj morajo nekatere platforme izpolnjevati strožja pravila o preglednosti na podlagi DMA in povezanih predpisov, kot je TTPA.

Ključne točke

Vratarji so določeni na podlagi kvantitativnih pragov: 7,5 milijarde EUR letnega prometa v EU ali 75 milijard EUR tržne kapitalizacije, skupaj z najmanj 45 milijoni mesečnih aktivnih končnih uporabnikov v EU in 10.000 letnih aktivnih poslovnih uporabnikov v EU
Komisija lahko določi vratarje tudi kvalitativno, če izpolnjujejo tri temeljna merila, tudi če ne dosežejo vseh pragov
Zajete temeljne platformne storitve vključujejo spletne iskalnike, družbena omrežja, platforme za izmenjavo videoposnetkov, storitve sporočanja, operacijske sisteme, spletne brskalnike, računalništvo v oblaku in spletne oglaševalske storitve
Vratarji morajo poslovnim uporabnikom omogočiti promocijo ponudb zunaj platforme, omogočiti uporabnikom odstranitev vnaprej nameščenih aplikacij, zagotoviti prenosljivost podatkov in se vzdržati združevanja osebnih podatkov brez privolitve
Kršitve lahko privedejo do glob do 10 % globalnega letnega prometa (20 % za ponavljajoče se kršitve)
Številni vratarji so tudi določeni kot VLOP ali VLOSE na podlagi Akta o digitalnih storitvah, kar sproži dodatne obveznosti v zvezi z volitvami

Vratar v primerjavi z zelo veliko spletno platformo (VLOP)

Čeprav oba izraza opisujeta velike digitalne platforme v okviru uredb EU, izhajata iz različnih zakonov z različnimi nameni. Vratar je določen na podlagi Akta o digitalnih trgih (DMA) za obravnavanje tržne moči in zagotavljanje poštenega konkurenčnosti. Osredotoča se na preprečevanje protikonkurenčnih praks, kot sta samopreferenčnost in povezovanje storitev.

Zelo velika spletna platforma (VLOP) je določena na podlagi Akta o digitalnih storitvah (DSA) na podlagi doseganja 45 milijonov mesečnih aktivnih uporabnikov v EU. Določitev VLOP se osredotoča na sistemska tveganja nezakonite vsebine, dezinformacij in groženj civilnemu diskurzu in volitvam. VLOP morajo izvajati ocene tveganj in izvajati ukrepe za zmanjševanje tveganj, vključno s posebnimi zaščitnimi ukrepi v zvezi z volilnimi procesi.

Številna ista podjetja so določena tako kot vratarji kot tudi VLOP—na primer Meta-in Facebook in Instagram, Google-ov Search in YouTube ter TikTok. Vendar se obveznosti razlikujejo: obveznosti DMA se osredotočajo na poštenost trga in konkurenco, medtem ko se obveznosti DSA osredotočajo na moderiranje vsebine, preglednost in zaščito demokratičnih procesov. Za politično oglaševanje to pomeni, da so lahko določene platforme podvržene obveznostim na podlagi DMA, DSA in TTPA (Uredba 2024/900).

Povezani izrazi

Zelo velika spletna platforma (VLOP)
Temeljna platformna storitev
Akt o digitalnih trgih (DMA)
Akt o digitalnih storitvah (DSA)
Ponudnik storitev političnega oglaševanja
Izdajatelj
Tehnike ciljanja
Spletna platforma
Obvestilo o preglednosti
Sistemsko tveganje

Da. Kot uredba EU je TTPA neposredno uporabna v vseh državah članicah brez potrebe po nacionalnem prenosu. Države članice morajo le določiti organe in kazni.

Zahteve glede preglednosti zagotavljajo, da vsi politični akterji delujejo po enakih pravilih. Volivci lahko vidijo, kdo razpolaga s sredstvi in kako se ta uporabljajo, kar podpira pošteno konkurenco.

Preglednost gradi zaupanje z dokazovanjem volilcem, da politični akterji delujejo odprto. Skrito financiranje ali ciljanje spodkopava zaupanje v demokratične procese.

Z zahtevo po jasni označitvi in dostopnih informacijah o preglednosti TTPA pomaga ljudem prepoznati politično oglaševanje in razumeti, kdo jih poskuša vplivati.

Mladi ljudje še ne morejo voliti, vendar so lahko tarča vplivanja na prihodnje vedenje ali manipuliranja družinskih članov. Prepoved ščiti mladoletnike pred politično izkoriščanjem.

Politično oglaševanje vključuje vsako plačano sporočilo, ki promovira političnega akterja, vpliva na volilno vedenje, vpliva na izid volitev ali referendumov ali vpliva na zakonodajne ali regulativne procese. Vključuje tudi vsako oglaševanje v imenu ali za račun političnega akterja.

Ne. TTPA ne vpliva na nacionalne predpise o vsebini političnih oglasov, financiranju kampanj, volilnih obdobjih ali splošnih prepovedih političnega oglaševanja. K obstoječim nacionalnim zakonom dodaja zahteve glede preglednosti.

Uradno ime je Uredba (EU) 2024/900 Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in ciljanju političnega oglaševanja. Objavljena je bila 20. marca 2024.